V letošnjem lepem pozno septembrskem vremenu – t.i. indijansko poletje, se je več naših aktivnih članov dejavno vključilo v mednarodno dogajanje na področju duševnega zdravja.

Na povabilo GAMIANA (eno od dveh velikih evropskih združenj za duševno zdravje) sva se s predsednico Niko Cigoj-Kuzma od 21.9. do 24.9.2011 udeležila velikega letnega izobraževalnega seminarja in skupščine tega združenja v Bruslju.

... Osveščanje uporabnikov psihiatričnih storitev za zdravi odnos do uporabe psihiatričnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi

Zloraba psihoaktivnih snovi (preprodajanje, nepravilna, prekomerna, neredna uporaba psihofarmakov, kombinirana z neprimerno uporabo alkohola in ostalih drog) je brez dvoma ključni problem za učinkovito psihosocialno rehabilitacijo uporabnikov, kajti namesto ozdravljenja vodi v odvisnost (takšno ali drugačno) in nove bolezni - primeri t.i. dvojnih diagnoz. Problem je še toliko večji zato, ker je iz nekoč posamičnih primerov v zadnjih letih to postal množičen pojav na področju duševnega zdravja.

Vloga uporabniškega društva Mostovi pri ozaveščanju psihiatričnih uporabnikov in krepitvi njihove moči v vsakdanjem življenju.

V tem kratkem spisu bom podal nekaj osebnih pogledov in mnenj v zvezi z našim majhnim, a za nas aktiviste in angažirane člane, pomembnim društvom.

Smo skoraj edino a) res uporabniško društvo za uporabnike na široko razvejani paleti velikih in manjših združenj iz področja duševnega zdravja v Sloveniji. Kakor nas majhnost in minornost po eni strani tepe - omejene možnosti za lastno izvajanje velikih projektov in programov, nam po drugi strani zaradi neogrožanja položaja drugih daje veliko polje svobode pri b) pri dajanju pobud - iniciative za spremembe na področju duševnega zdravja v prid uporabnikov. Prizadevamo si c) za zdravje v duševnem zdravju. To je naš osnovni koncept od samega začetka delovanja društva. Uspešni smo tudi pri d) vzpodbujanju velikih akterjev duševnega zdravja pri medsebojnem sodelovanju. Naše simbolno ime "mostovi" pomeni prav to - vzpodbuditi različne dejavnike - akterje iz obsežnega področja duševnega zdravja k medsebojnem sodelovanju in povezovanju, zato da bi lažje dosegli njihove lastne deklarirane cilje - pozitivne spremembe v prid uporabnikov. e) Večkrat se tudi sami po potrebi vključimo v kakšen konkreten projekt pri večjih izvajalcih.

Zelo sem vesel, da je v društvu v zadnjem času stekel projekt uporabniškega raziskovanja. Na osnovi dobro zastavljenega osnutka gospe Nike Cigoj dipl. psihologinje, drugače naše društvene predsednice in strokovnega usposabljanja skupine uporabnikov s strani dr. Petre Videmšek - naše mentorice sem prepričan, da bo naše delo dalo dober rezultat.

Upam, da bo prišel tudi čas za t.i. inovativno delavnico (pretirana uporaba psihofarmakov in psihoaktivnih snovi  kot problem številka ena za duševno zdravje). Pred nekaj leti je trojica uporabnikov ob asistenci študentke biokemije resno zagrizla to materijo. Kot čisti laiki smo snemali t.i. neodvisne farmakološke raziskave z interneta, prebirali smo poljudno znanstvene pa tudi strokovne članke s tega področja do neke stopnje. Vzbudi smo kar nekaj zanimanja in načelne podpore, deležni smo bili nekaj konkretnie podpore s strani posameznih strokovnjakov (zdravnikov in raziskovalcev), žal pa se je na točki realizacije delavnice zadeva ustavila s komentarji prej omenjenih podpornikov "žal je še prezgodaj za tak pristop, tema je preveč provokativna" in podobno. Skratka tabu tema. Resnici na ljubo pa je treba tudi pošteno povedati, da je tudi število uporabnikov bilo premajhno za dosego kritične mase. Osebno sem še vedno prepričan, da je prav zloraba psihoaktivnih snovi (psihofarmakov in droge) ključni problem in dejanski vzrok številnih psihičnih motenj pri preštevilnih uporabnikih.

Zaradi naše vztrajnosti in trme pa tudi provokativnosti smo si utrli pot - imamo odprta vrata kot se rado reče, na Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve, Ministrstvu za zdravje, v Uradu varuha človekovih pravic, bili smo gostje v Parlamentu in Uradu predsednika države. Meni osebno pa največ pomeni vsaj začetek sodelovanja med skupnostno psihiatrijo in socialnim delom izražen z t.i. Ormoškim manifestom.

Na koncu pa še en oseben pogled na to tako komplicirano področje duševnega zdravja. Vedno znova se čudim kako so lahko stvari na tem področju ob vendarle ogromno vloženih sredstvih, odprti družbi, številnih strokovnjakih, številnih dobrih študijah in ljudeh "dobre volje" tako "prekleto zagaumane" in se nikamor ne premaknejo. Pravzaprav zadeva se premika - čeprav po polžje.

13.9.2011, Bogo Krajnc

Dejstvo je, da smo ljudje s težavami v duševnem zdravju v diskriminiranem položaju.  Raziskave v Sloveniji so vedno znova potrdile, da nam hospitalizacija v psihiatrični bolnici in nalepka, ki jo prejmemo s postavitvijo diagnoze zelo otežijo življenje (izguba rednega dela, degradacija, izguba stanovanja, izguba družinskih vezi, prijateljstev)diagnoze pogosto zelo oteži življenje, zaznamuje, finančno onemogoči. Leta in leta dokazovanja in potrjevanja o lastnih sposobnostih je potrebno, da človek dokaže lastno vrednost družbi in da še lahko dela kljub hospitalizaciji v preteklosti, da ne govorim o travmah, ki jih povzroči hospitalizacija sama, zlasti če je prisilna. Človek potrebuje dolga leta, da si opomore, če ne pride vmes do poslabšanja, ki človeku še bolj zapira vrata in njegovi cilji postanejo nerealni, v posmeh drugim. Naša družba nas še vedno močno stigmatizira, ne vidi možnosti, da si človek opomore in takšna črnogledost drugih na nas podpira dolgotrajno, doživljenjsko označenost, ki zavira razvoj človeka in trud, da bi človek lahko zaživel kvalitetnejše življenje.  Sčasoma mnogi od nas zavzamejo vlogo, ki jo družba od nas pričakuje. Morda se napraska vendar nekaj bonitet na račun statusa bolnika, invalida.

- krivičnost sistema financiranja, saj stanovalci ne prejemajo državnega denarja neposredno v roke, da bi si sami plačevali storitve,

- pomanjkanje vpliva uporabnikov v organizacijah duševnega zdravja pri razporejanju sredstev in pri načrtovanju in izbiri storitev. Predlagali smo, da bi iz vrst stanovalcev bilo več kot polovica vseh članov upravnega odbora;

- zahtevali smo individualno načrtovanje za vsakega uporabnika in več strokovnega kadra  (ena socialna delavka na 5 uporabnikov);

- opozorili smo na trende lokacijskega marginaliziranja stanovanjskih skupin, ki za stanovalce pomeni zmanjšano možnost za vključevanje, zlasti v sfero plačanega dela in na druge probleme, zaradi katerih se uporabniki čedalje bolj počutijo kot številke in ne ljudje. Stanovanjske skupine niso prehodnega značaja, ljudje tam ostanejo vrsto let, stanovanjske skupine pa postanejo mini institucije. Tudi strokovni delavci so poudarili, da želijo ponuditi stanovalcem boljši življenjski standard, ki bi omogočal bolj kakovostno življenje in večjo vključitev v skupnost. Drugih oblik bivanja nimajo ljudje na razpolago. Razviti bi bilo potrebno še druge alternative, ki jih poznajo v svetu (socialne zadruge, neposredno plačevanje storitev, terensko delo, deljena skupna odgovornost različnih služb, sveti stanovalcev in druge oblike sodelovanja pri upravljanju itd.).

Primer dobre prakse je, da Zavod Hrastovec išče tudi druge možnosti bivanja V SKUPNOSTI za ljudi v zavodu: neodvisna stanovanja, terapevtska kmetija, možnosti rejništva. Razvili so  podporne službe kot so mobilni timi, timi za preselitve, timi za razreševanje konfliktnih situacij na oddelkih in drugo. Že takrat je bilo rečeno, da je potrebno  z deinstitucionalizacijo nadaljevati, dokler ne bodo vsi stanovalci imeli možnosti živeti zunaj zavodov, ne glede na to, kako obsežno podporo potrebujejo za samostojno življenje in vpeljati nove stanovanjske strukture v neposredna okolja, saj so zdaj še v veliki meri izolirani.

Na tribuni je nastopila tudi Agencija IN, ki je predstavila postopek individualnega načrtovanja.

              , ki jo je organiziralo naše društvo o prejemkih in zaposlovanju smo govorili o naslednjih zahtevah, ki bi  jih morali upoštevati in doseči spremembe na področju zaposlovanja :